V času, ko vedno bolj poglobljeno raziskujem koncept trajnosti, so me kontaktirali slovenski predstavniki Toyote in mi v test ponudili prenovljeno različico znanega hibrida, ki sliši na ime Prius. Gre za avtomobil, ki že od leta 1997 orje ledino, tako pri majhnem vplivu na okolje, kot pri futurističnem videzu.

Za volan znanilca nove dobe sem sedel ravno v času, ko mi je tesen urnik namenil priložnost za hiter skok do morja, s tem pa tudi možnost pravega testa Toyotine obljube, da gre za resnično varčen avtomobil.

Beseda ali dve o hibridu

S prvim hibridnim vozilom sem se srečal pred dobrima dvema letoma (tudi v tem primeru je šlo za Toyoto), ko mi je še nekoliko primanjkovalo izkušenj z realnostjo relacijskih voženj in vseh prednosti tovrstnega motorja nisem znal do potankosti izkoristiti.

Toyota Prius Hybrid
Hibrid poskrbi za učinkovito porabo goriva, s tem pa tudi za več voznih užitkov.

Danes, ko je zame tisoč kilometrov na števcu več v samo enem tednu nekaj povsem običajnega, pa lahko končno tudi cenim prednosti, ki jih bencinskemu motorju prinese elektrika.

Največja med njimi je po mojem mnenju poraba in ta resnično preseneča. Toyota v predstavitvi hibridnega Priusa navaja, da ta zmore porabo od 3.0 l/100 km, kar sem seveda moral preizkusiti v praksi.

Je poraba goriva res tako nizka?

Večinoma lahko ob pogledu na predstavitvene kataloge vozil preberemo podatke o porabi, ki jih je na običajni slovenski cesti zelo težko doseči. Prej omenjeno številko, ki jo navaja proizvajalec, je bilo tako treba preveriti v praksi.

Z Janjo sva v ta namen izbrala skok na morje, natančneje do mesta Krk na otoku Krku. Destinacija je obljubljala razgibano pot. Vključevala je tako ležerno vožnjo po avtocesti, kot tudi hitre ter počasne ostre ovinke na regionalni cesti, ki so posledica razgibanega terena notranjske. Dobih 170 kilometrov dolgo pot sva pričela v Ljubljani. Števec porabe je bil ponastavljen na 0 in test se je lahko pričel.


Pri doseganju nizke porabe je nekaj dejavnikov, na katere lahko vplivamo sami in ki se jih še posebej zvesto držijo tisti, ki želijo pri vožnji doseči kar najmanjšo porabo. Meni najbolj zanimivi so slednji:

  1. Prvi je seveda umirjena vožnja, ki se mi je v Priusu zgodila sama od sebe. Nanjo je vplivala kombinacija elementov, ki vozilo sestavijo v odlično celoto: barva in opremljenost notranjosti, ki ustvarja posebno zenovsko vzdušje, občutljivost stopalke za plin in izbira Eko programa vožnje (na voljo sta še power in normal).
  2. Drugi je sama vzdrževanost vozila. Poznavalci varčne vožnje tu predvsem opozarjajo na pnevmatike. Te morajo biti pod tlakom, ki je naveden v navodilih proizvajalca. Na ta način lahko iz polnega tanka kateregakoli vozila iztisnemo še kakšen kilometer več, kot sicer.
  3. Tretji pa je izbira poti pri kateri bomo naredili kar najmanj višinske razlike.

Sam sem pri omenjeni poti tako instinktivno poskrbel za prvega, drugega (vozilo je redno vzdrževano in ima le okoli 5 tisoč prevoženih kilometrov) in tretjega pa sem preskočil.

3.3 l/100 km? Zlahka dosegljiv cilj

Nekje pred Postojno sem pozabil spremljati prikazovalec porabe – ta ti spretno namiguje način vožnje, ki bo kar najbolj varčen in se tako do Pivke prepustil le voznim užitkom. Ustavil sem šele pri Parku vojaške zgodovine Pivka, kjer sem si že nekaj let želel od bliže pogledati njihovo kreacijo oklepnega vozila iz rož (ta je viden na začetku videa spodaj).

Toyota Prius Hybrid
Brezskrben užitek ob premagovanju ovinkov proti morju je nekje na polovici poti postregel z rezultatom porabe: 3.3 l/100 km.

Ob postanku je pogled na prikazovalnik porabe poskrbel za presenečenje: 3.3 l/100 km. Rezultat, ki ga nikakor nisem pričakoval, sploh pa ne ob vožnji, kjer nisem niti malo pazil na to, ali je hitrost speljevanja, pospeševanja in zaviranja optimalna. Pot sem nato nadaljeval s podobno brezskrbnostjo in na cilj prispel z enakim rezultatom.

Na poti nazaj proti Ljubljani, pa sem iz t.i. eko načina preklopil v power mode in stopalka za plin je v trenutku postala neprimerno bolj poskočna. Ob bolj dinamični vožnji sva tako dve uri in pol po štartu v prestolnico prispela s povprečno porabo 4.4 l/100 km, kar pa je po mojem mnenju prav tako dober rezultat.

Vožnja, ki pomirja

Če se s hibridnim Priusom podaš na dolge ali kratke proge, je občutek, ki ga čutiš med vožnjo najlažje preprosto opisati kot zen.

Toyota Prius Hybrid
K nizki porabi pripomore tudi aerodinamična oblika. Maska je v novi različici Priusa nekoliko bolj agresivna, kar mu sam štejem predvsem kot plus.

Celo do te mere, da pozabiš na obljubljeno plažo in se namesto hitenja, za volanom z veseljem zadržiš nekaj minut dlje. Vse dokler te v tukaj in zdaj ne prebudi nekdo na sovoznikovem sedežu.

Prius poln tehnoloških igrač: v avtu se pametni telefon polni brezžično

Na testu sem imel Priusa z opremo Executive, kar prinaša nekaj zanimivih sladkorčkov. Med njimi je denimo postaja za brezžično polnjenje telefona. Danes se brez kablovja znajo napajati že številni pametni spremljevalci. Nekaj njih: Samsung Galaxy S6/S6 edge, S7/S7 edge, Note7, Nokia 920, Nexus 5 in 6.

Toyota Prius Hybrid
Nimaš kabla za polnjenje telefona? Ni problema, Prius ga napolni brezžično in tako ohrani še izčiščen izgled kabine. Brez nepotrebnega kablovja.

Ob nakupu posebnega ovitka (Qi), pa lahko brezžično polnjenje omogočite na kateremkoli pametnem telefonu, ta pa bo skladen tudi z vsemi ostalimi postajami za brezžično polnjenje, na katere morda naletite v prihodnosti.

Zakaj v svojem bodočem avtomobilu želim radarski tempomat?

Relacijska vožnja lahko sčasoma postane tudi monotona, ali pa med vožnjo želimo le nekoliko odpočiti stopala. Takrat vskoči radarski tempomat, ki je poleg osnovnega tempomata eden izmed meni najljubših dodatkov v vozilih.

Zakaj gre? Pri običajnem tempomatu nastavimo želeno hitrost vožnje in vozilo jo vzdržuje, a ko se pred njim pojavi ovira (počasnejše vozilo) in zaradi situacije v prometu ne moremo zapeljati mimo nje, je potrebno stopiti na zavoro. To poleg večje porabe goriva pri ponovnem pospeševanju zahteva tudi vnovično ročno aktivacijo tempomata, ko smo oviro enkrat obšli.

Toyota Prius Hybrid
Delovanje radarskega tempomata. Na HUD-u (head up display) lahko vidiš spremembo hitrosti.

Ko pa v enačbo vstopi radarski tempomat, vse skupaj postane nekoliko lažje. Toyota Prius Hybrid ima vmesnik s pomočjo katerega nastavimo, kolikšno varnostno razdaljo naj vzdržuje glede na vozilo pred njim.

Ko torej zazna počasnejše vozilo, bo Prius sam znižal hitrost ter tako vzdrževal primerno varnostno razdaljo, vse dokler se to vozilo ne bo umaknilo. V tistem trenutku bo pričel s pospeševanjem in se vrnil na prednastavljeno hitrost. Če vprašate mene: čista poezija.

Utrinke testa si lahko ogledaš v videu spodaj

Kaj pa estetika?

Priznati moram, da me futuristična zunanja oblika Priusa iz leta 1997 nikakor ne bi prepričala. Pri vseh podobnih vozilih, pa tudi nekaterih ostalih stvareh (oblačilih, arhitekturi, notranji opremi, hrani) gre za t.i. “acquired taste”.

Pri zadnji različici pa je zgodba z moje strani že nekoliko drugačna. Čeprav sem bil na začetku nekoliko v dvomih, sem bil ob srečanju s Priusom v živo presenečen nad novo masko, ki deluje nekoliko bolj agresivno, hkrati pa tudi elegantno. Še vedno pa, se razume, odločno ohranja tisto značilno obliko, ki ga v hipu loči od ostalih.

Tudi ko sem se usedel za volan, navdušenje nad oblikovanjem ni minilo. Preglednost je namreč odlična. Kljub temu, da so ogledala opremljena s svetlobnim indikatorjem, ki te opozori na vozilo v t.i. mrtvem kotu, se kakršnokoli presenečenje ob odličnem pregledu na vozišče le stežka zgodi.

Zaključek

Tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo, a za to potrebuje vlečne konje. Na področju hibridov je to zagotovo Toyota Prius. Nova različica, ki je že zapeljala na slovenske ceste je razlog, da velja o hibridu resneje razmisliti.

Toyota Prius Hybrid ponuja odlično zenovsko izkušnjo. To pa bodo cenili tudi vozniki, ki jim ni vseeno za porabo goriva in vpliv jeklenega konjička na okolje.